Velika prenova ljubljanskega živalskega vrta: kaj vse se bo spremenilo

Živalski vrt Ljubljana (ZOO Ljubljana) že dvajset let čaka na obljubljeno večjo prenovo. Od zadnje je minilo 40 let, številne stavbe in živalske ograde pa so v zelo slabem stanju. Zakaj se kljub velikim napovedim opazna prenova še ni zgodila? Katere stavbe so v najslabšem stanju? Kdaj bi se lahko začela dela?

Napovedi o veliki prenovi ljubljanskega živalskega vrta segajo v leto 2008, ko je ZOO Ljubljana pripravil nov razvojni načrt. Kot je za N1 pojasnila vršilka dolžnosti direktorice ZOO Ljubljana Suzana Gajić, je bil takrat živalski vrt brez ene same možnosti javnega prevoza, do živalskega vrta sploh ni bilo kanalizacije, niti plinifikacije, optike. "Poleg tega smo imeli na območju od blagajne do risov več zemljišč v zasebni lasti, kar ni omogočalo gradenj," je dodala.

Želene in težko pričakovane prenove dotrajanih stavb in ograd so tako padle v vodo, saj niso bile najnujnejše. Je pa ta razvojni načrt vseeno začel sestavljati podlago za večje spremembe. "Šele zdaj so vsa zemljišča znotraj živalskega vrta res v našem upravljanju. Postopki urejanja so trajali 16 let," je povedala Gajić.

Od leta 2008 le nekaj manjših izboljšav

Glavni razlog za dolgotrajno čakanje na prenovo so finance, je poudarila Gajić in spomnila, da je ZOO Ljubljana pristojen tudi za enoto Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana, ki so se jo zaradi zelo slabega stanja odločili prenoviti pred živalskim vrtom. "Od kompleksa starega molzišča Ljubljanskih mlekarn, kjer je delovalo zavetišče, ni ostalo popolnoma nič. Trajalo je nekaj let, gradnja, ki je stala 7,5 milijona evrov, pa se je odvila v treh fazah."

V. d. direktorice je še dodala, da je kolektiv ZOO Ljubljana majhen, zato več tako velikih projektov hkrati ne bi zmogel izvajati. Od leta 2008 so v živalskem vrtu izvedli nekaj manjših izboljšav, med njimi je prenova bazena za morske leve in objekta za sajmirije, leve, tigre, bobre in druge.

Ta mesec začenjajo prvi večji projekt

Ta mesec se bodo zgodile prve večje spremembe, je napovedala Gajić. Mestna občina Ljubljana bo obravnavala nov občinski prostorski načrt, ki bo zarisal okvire razvoja. "Oba razvojna načrta sta povezana in drugi je nadgradnja prvega," ob tem dodaja Gajić.

A to ni vse. V živalskem vrtu se bo oktobra tudi zaključil razpis za izbiro izvajalca, ki bo v ZOO Ljubljana postavil novo sodobno ogrado za volkove. Vodja živalskega vrta pravi, da gre za prvi večji projekt v okviru nove zasnove. Izgradnja nove ograde za volkove se bo začela naslednje leto.

Načrti predvidevajo tudi zamenjavo vseh stavb starejšega datuma, popolno komunalno ureditev ter celostno integracijo v neposredno okolico Krajinskega parka in Biološkega središča.

Kaj vse bi podrli

Čas je najbolj načel upravno stavbo z vhodom ter zunanjo ogrado ob Večni poti. V ZOO Ljubljana predvidevajo tudi rušitev restavracije, vivarija, ptičje stavbe, slonjaka, starega skladišča, stavbe šimpanzov, leopardov ter medvedje ograde, ki je najstarejša ograda vrta.

"Infrastruktura pa je po 40 letih od zadnje celovitejše prenove potrebna zamenjave," je poudarila Gajić in tudi dodala, da prenove navadno potekajo v valovih.

Prenova bo trajala osem let, stala bo 18 milijonov evrov

Ob začetku gradnje nove ograde za volkove naslednje leto se bodo v ZOO Ljubljana začeli pripravljati tudi na druga dela, ki jih bodo predvidoma začeli izvajati leta 2028. Val prenove bo postopoma potekal naslednjih sedem do osem let, je dodala Gajić.

Prenovili bodo vhodni kompleks z živo ograjo, veterinarsko ambulanto, tehnične prostore, kuhinjo za živali ter prostore za oskrbnike, medvednjak in prostore za šimpanze.

"Skupna ocenjena vrednost navedenih projektov znaša približno 18 milijonov evrov, njihova izvedba pa je predvidena v obdobju od leta 2028 do 2031. V prihodnjem letu bo pripravljena še investicijska dokumentacija za preostale faze prenove," je dejala Gajić.

Kaj bo drugače

"Živalske ograde bodo večje, z modernim pristopom k ogledu živali – z raznovrstnim pogledom na živali, ki za živali ne bo moteč. Kolekcija živali bo prav tako novelirana s prednostno izbiro naravovarstveno pomembnih vrst," je dejala Gajić.

Koncept združevanja živali po regijah bo ostal tak, kot je, bo pa nadgrajen s temo gozda, ki zaznamuje okolico ZOO Ljubljana in celotno državo. "Tema bo torej gozdovi sveta in njihovo živalstvo," je dodala vodja živalskega vrta.

Kako stare so stavbe?

ZOO Ljubljana je bil od svoje ustanovitve leta 1949 deležen nekaj večjih investicijskih prenov in širitev. Prva večja je bila leta 1963, ko so zgradili današnjo stavbo za šimpanze (takrat so v njej bivale zveri). Nova širitev se je zgodila konec 70. let, ko so postavili še bazen za morske leve, zgradbo za slona in nekaj drugih objektov.

Leta 1978 so zgradili obstoječe asfaltno parkirišče, bivališča za velike mačke in okrepčevalnico s sanitarijami, leta 1987 upravno stavbo z učilnico in veterinarsko ambulanto, garderobami za zaposlene, sanitarijami za obiskovalce in vhodom, kakršnega poznamo danes.

Leta 1993 se je živalski vrt razširil proti vrhu Rožnika z ogrado za rise in kozoroge ter dobil protihrupno ograjo. Leta 2002 se je vrtu pridružilo še zavetišče.

V živalskem vrtu še poudarjajo, da obiskovalci le tretjino časa namenijo ogledu živali. Drugo tretjino namenijo hoji, tretjo pa druženju.